Hama (Hama District)
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev. Nahaja se ob reki Oront v zahodnem delu države, 47 kilometrov severno od Homsa in 120 km južno od Alepa.
Arheološke najdbe dokazujejo, da je bilo območje citadele poseljeno že v neolitiku. V zgodnjem prvem tisočletju pr. n. št. je tam stala trdnjava, ki je bila središče aramejskega kraljestva Hamath. Zatem so jo zasedli Asirci pod vodstvom Šalmaneserja III. in Hama se jim je leta 853 pr. n. št. skupaj z Damaskom uprla. Do leta 720 pr. n. št. je bil upor zlomljen, Sargon II. je dal mesto uničiti in prebivalce deportirati.
Mesto si je del nekdanjega sijaja povrnilo v času Selevkidov, ko se je po kralju Antiohu IV. Epifanu imenovala Epiphania. Tudi v času Rimljanov in Bizantincev je bila pomembno središče vse do leta 637, ko so jo osvojili Arabci in je čedalje bolj izgubljala pomen v primerjavi z Aleppom in Damaskom. Le v času Ajubidov, ko jo je Saladin poklonil enemu svojih nečakov, si je pridobila nekaj samostojnosti in jo ohranila tudi v obdobju Mamelukov.
V času Osmanskega imperija je bila Hama središče pašaluka, vključenega v tripolijski sandžak.
Leta 1982 je v sunitski Hami izbruhnila vstaja Muslimanske bratovščine proti režimu Hafeza al Asada, ki jo je le ta februarja v s pokolom v Hami krvavo zatrl. Približno tretjina mesta, vključno s starim delom, je bila docela porušena. Po teh dogodkih so oblasti pričele z obširno obnovo mesta, ki je tako dobilo sodoben videz in danes vsemu navkljub velja za eno prijetnejših sirskih mest.
Arheološke najdbe dokazujejo, da je bilo območje citadele poseljeno že v neolitiku. V zgodnjem prvem tisočletju pr. n. št. je tam stala trdnjava, ki je bila središče aramejskega kraljestva Hamath. Zatem so jo zasedli Asirci pod vodstvom Šalmaneserja III. in Hama se jim je leta 853 pr. n. št. skupaj z Damaskom uprla. Do leta 720 pr. n. št. je bil upor zlomljen, Sargon II. je dal mesto uničiti in prebivalce deportirati.
Mesto si je del nekdanjega sijaja povrnilo v času Selevkidov, ko se je po kralju Antiohu IV. Epifanu imenovala Epiphania. Tudi v času Rimljanov in Bizantincev je bila pomembno središče vse do leta 637, ko so jo osvojili Arabci in je čedalje bolj izgubljala pomen v primerjavi z Aleppom in Damaskom. Le v času Ajubidov, ko jo je Saladin poklonil enemu svojih nečakov, si je pridobila nekaj samostojnosti in jo ohranila tudi v obdobju Mamelukov.
V času Osmanskega imperija je bila Hama središče pašaluka, vključenega v tripolijski sandžak.
Leta 1982 je v sunitski Hami izbruhnila vstaja Muslimanske bratovščine proti režimu Hafeza al Asada, ki jo je le ta februarja v s pokolom v Hami krvavo zatrl. Približno tretjina mesta, vključno s starim delom, je bila docela porušena. Po teh dogodkih so oblasti pričele z obširno obnovo mesta, ki je tako dobilo sodoben videz in danes vsemu navkljub velja za eno prijetnejših sirskih mest.
Zemljevid - Hama (Hama District)
Zemljevid
Dežela - Sirija
![]() |
![]() |
Ime Sirija izvira iz časov antične Grčije, ko so s tem imenom poimenovali Aramovo deželo ob vzhodni obali Sredozemskega morja. To zgodovinsko Sirijo sta na jugu omejevala Egipt in Arabija, na severu Kilikija, proti vzhodu je prehajala v Mezopotamijo, njene severovzhodne meje pa niso bile trdno določene in kot navaja Plinij starejši, so Siriji v smeri od zahoda proti vzhodu sledili Commagene, Sophene in Adiabene (nekdaj Asirija). V času Rimskega imperija je bilo ozemlje zgodovinske Sirije razdeljeno na več provinc: Judeja (po letu 135 Palestina) na skrajnem jugozahodu, Fenicija (današnji Libanon z območjem Damaska), Votla Sirija južno od reke Elevteris (danes Al Nahr al Kabir) in Mezopotamija.
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
---|---|---|---|
SYP | Sirski funt (Syrian pound) | £ or لس | 2 |
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
AR | Arabščina (Arabic language) |
HY | Armenščina (Armenian language) |
KU | Kurdščina (Kurdish language) |